Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah
V vseh Jeruzalemskih goricah je po zadnjem uradnem ljudskem štetju iz leta 19314 bivalo 7584 ljudi. Povprečno biva na 1 km2 120.4 ljudi, odnosno odpade na posameznega prebivalca povprečno 0.83 hektarjev površine zemlje. Jeruzalemske gorice so izrazito kmečka pokrajina, skoro vse prebivalstvo se preživlja z obdelovanjem zemljiških kultur.
Primerjaje celotno produktivno površino, število ljudi, površino, ki odpade na posameznega prebivalca in površino zemlje, ki jo imajo lastniki iz Jeruzalemskih goric, vidimo sledeče:
Jeruzalemske gorice so gosto naseljene, gosteje kakor drugi okoliški predeli s prav tako izrazitim kmečkim značajem.5 Ljudstvo obdeluje vso zemljo v Jeruzalemskih goricah, toda le 56.63 % celotne produktivne zemlje je lastnina ljudi v Jeruzalemskih goricah. Nazorneje je to razvidno iz naslednje ponazoritve:
Sorazmerno gosta naseljenost v Jeruzalemskih goricah je v zvezi z močnim vinogradniškim značajem predela, saj merijo vinogradi dobro petino (21.65 %) celotne produktivne površine. Toda manj ko tretjina (30.49 %) vse vinogradne površine je lastnina ljudi v Jeruzalemskih goricah. Nazorneje to kaže za pos. kat. občine naslednja ponazoritev:
Iz vseh dosedanjih ugotovitev lahko izvajamo sledeča dejstva:
Jeruzalemske gorice so gosto naseljene. Pogoji preživljanja skrajne večine ljudstva so zavisni od zemljiško lastninskih odnosov. Že samo dejstvo, da bivajo lastniki 43.37 % produktivne zemlje izven Jeruzalemskih goric, ima za posledico, da lastniki porabijo ves morebitni čisti donos na 43.37 % površine izven Jeruzalemskih goric, in to pri vinogradih, kjer je sorazmerno najvišji čisti donos še v občutnejši meri, njega celih 7⁄10. Tako so v begu tkzv. čistega donosa izven Jeruzalemskih goric v sosednje kmečke predele (14.22 % celotne odnosno 24.69 % samo vinogradne površine), v Ormož in Ljutomer (14.32 % celotne odnosno 19.14 % samo vinogradne površine), v ostale predele Slovenije (4.36 % odnosno 7.14 %) v druge predele države (0.99 % odnosno 1.41 %) ter izven države (celih 9.48 % celotne odnosno 17.13 % samo vinogradne površine), dani pogoji leto za letom za vedno večjo gospodarsko slabitev Jeruzalemskih goric.
4 Podatki so objavljeni v “Krajevnem leksikonu Dravske banovine”, Ljubljana 1937. Imena naselij se večinoma krijejo z imeni kat. občin. V nekaterih kat. občinah pa je več naselij in sicer v kat. o. Litmerk (Litmerk, Lesniški vrh), k. o. Plešivec (Plešivec, Jeruzalem), k. o. Sv. Miklavž (Sv. Miklavž, Krčevina), k. o. Radomerje (Radomerje, Radomerščak), k. o. Gresovščak (Gresovščak, Železne dveri) in k. o. Slamnjak (Slamnjak, Podgradje).
5 Navajam nekaj primerov za upravne občine (vsaka vsebuje več kat. občin). Podatki so preračunani na osnovi podatkov o površini in o številu preb., objavljenih v “Krajevnem leksikonu”. Na 1 prebivalca odpade zemlje v ostalih Slovenskih goricah: Sv. Tomaž 1.07 ha, Velika Nedelja 1.08 ha, Polenšak 1.58 ha, Sv. Lovrenc–Juršinci 1.34 ha; na sp. Dravskem polju: Središče 1.25 ha, Hum 1.19 ha; na Murskem polju: Ljutomer okolica 1,06 ha; v Medmurju: Štrigova 0.85 ha. Medmurje je zelo obljudeno, pribl. kakor Jeruz. gorice. V Halozah, za katere je znana visoka obljudenost, odpade na prebivalca: v Zavrču 0.84 ha (36 % vinogradov!), v Sv. Barbari 1.04 ha, v Podlehniku 1.48 ha, v Majšperku 1.55 ha, v Leskovcu 1.19 ha.